“Nikdar nisem bil človek. Vedno angel.”

Ena najsilovitejših pesmi Tomaža Šalamuna, Balada za Metko Krašovec, se začne: “Zadnjič, ko sem v svojem življenju ostal brez / zavesti, je bilo četrtega januarja zvečer v / Mehiki.” To je včerajšnji datum. On ni utihnil sedemindvajsetega decembra; on govori naprej.