Čezoceanski potniki po skoraj-trčenju |
Mladina
|
petek, 24. april 2015 ob 00:00 |
»Po praznovanju tridesetega rojstnega dne sem v alkoholni komi omedlel na tračnicah v Tivoliju,« je svojo pripoved za petkovim omizjem začel prvi govornik – zakaj mu ne bi rekli Smiljan? »Tam sem potem ležal kdove kako dolgo, in samo čudež me je rešil pred gotovo smrtjo. Malo verjetno je bilo, da bi strojevodja ravno takrat pogledal na progo – a ta strojevodja je to storil in ustavil vlak.
|