Oktobra lani sem se dvotedenski samoti znašel v Portu, torej na drugem koncu celine. Po divjini sem se zaželel dobro pripravljenega in postreženega zelenega čaja in sedel sem v ikonično kavarno sredi mesta. Popijem prvi požirek, se nasmehnem od ugodja, ko se mi zazdi, da pri sosednji mizi slišim slovenščino. Je to mogoče? Po tolikem času samote najprej naletim na svoje sonarodnjake?
Oktobra lani sem se dvotedenski samoti znašel v Portu, torej na drugem koncu celine. Po divjini sem se zaželel dobro pripravljenega in postreženega zelenega čaja in sedel sem v ikonično kavarno sredi mesta. Popijem prvi požirek, se nasmehnem od ugodja, ko se mi zazdi, da pri sosednji mizi slišim slovenščino. Je to mogoče? Po tolikem času samote najprej naletim na svoje sonarodnjake?
