Andrej Baraga je odšel, za njim ni ostalo nič, razen zarubljenega avtomobila in sreče nas, ki smo ga poznali. Vračajo se mi zaključni kadri Formanovega Amadeusa; razsulo časa, gnila povprečnost zmaguje.
Andreja Barago bo Slovenija pomnila manj, kot bi ga morala. Sebi v škodo. Premnogi zaslužni odidejo neopazno, komaj zaznavno, ne da bi se o njih pisalo ali se jih omenjalo