|
Dnevnik
|
|
ponedeljek, 25. maj 2009 ob 00:03 |
Če smo si od leta 1991, ko je Meta Hočevar oblikovala scenografijo za uprizoritev Samoroga v ljubljanski Drami, Strnišev dramski svet predstavljali kot v zlo nagnjeno belo mesto, potem nova celjska uprizoritev v režiji Janeza Pipana Strniševo igro o zločinu in ljubezni premešča v abstraktnejši nigdirdom. Linija lesenih palic, kot jih je zasnoval scenograf Marko Japelj, simbolizira zdaj mračni hrastov gozd, zdaj spet kletko, v katero je ujeta zgodba o samorogu in ki se po volji oblastnikov, med njimi zlasti krvavega sodnika Bertrama, le občasno odpira v funkcionalni interier.
|
