Zmerom me ima, da bi protestiral: »Jaz sem Tone Partljič, ne nagrajenec.«

Ko vstopim v prijeten dom tik ob Dravi, zadiši po sarmah. Kasneje božansko po klobasi in kislem zelju. Prijazni gospe Milki ne odklonim – nikakor. Pri Tonetu Partljiču pregovorno velja, da je hvaležen sogovornik, da sam priklicuje misli in spomine … Tako tiste najnežnejše kot najbridkejše, ki jih skoraj ni, če niso ­zamolčani. Komedija Moj ata, socialistični kulak še danes velja za najuspešnejšo