Ne nihče, nekdo!

Tišina še nikoli ni bila tako glasna. V rudniškem jašku je bilo mogoče slišati celo delovanje želodčne kisline. Naše dihanje je agresivno odmevalo po praznini. Misli, ki so uhajale k prvim tednom po koncu druge svetovne vojne, je bilo nemogoče nadzirati. Smrt je bila, tam spodaj, preprosto preveč – živa. V popolni temi smo v Hudi jami sedeli nad globokim jaškom, v katerem je še danes med 2500 in