Ko so bili še normalni časi
Dragi Milan,Borštnike štejem od enega tvojega prihoda do drugega. Ko so bili še normalni časi, nam je uspelo brez hudega načrtovanja urnikov odgledati vse od a do ž. Pa brez slabe vesti smo sedali k druženju potem in hodili domov zadoščeni. Na naše notranje zemljevide so se zarisale nove črte. Spomini. Da smo lažje šli dalje.
Danes, deset, petnajst let potem, si ti že
