Ko se je pred natanko desetimi leti v kinematografih pojavil znanstvenofantastični film Otroci človeštva (Alfonso Cuaron, 2006), se je portret distopične prihodnosti z begunskimi taborišči sredi naših mest in s terorističnimi napadi na dnevni bazi še zdel, vsaj za Evropo in zagotovo ne za ostanek sveta, kot oddaljen znanstvenofantastični scenarij.
Pred kratkim, takoj po napadih v Bruslju, sem se
...
