Žemljo in dvajset dek sreče

Sedim ob računalniku, v takšnem izjemno finem lokalu ob osrednji sofijski sprehajalni ulici, na bulvarju Vitosha. Tipkam. Gledam ljudi. Celo meni, (pre)večkrat obsedenemu z udarjanjem po tastaturi, se zgodi, da se nekam zagledam. Šele prišel sem v bolgarsko glavno mesto. Več kot deset let nazaj sem bil tukaj nazadnje. So Bolgari okej? V bistvu vem, kar preberem, o njih, slovanskih bratih, precej m