Ko je sedel tam v preddverju ptujske Mitre, sključen, pozoren in ljubezniv, sem se spomnila Isle Negre in Nerudove grobnice ob Tihem oceanu. Njemu bližnjih krajev in poezije. A če je bil njegov veliki rojak, nobelovec, kot je zapisal v svoji biografiji Priznam, da sem živel, "vsejedec, ki je goltal vse, čustva, človeška bitja, dogodke in boje", je Zurita drugačen. Izmučen, ranjen, a prav tako glas
|
|||||||||
