»Po drsališču hočem še dvorano«

Meglen ljubljanski dopoldan je, drugi delavnik v novem letu, a drsališče Ledena dežela na Emoniki je vseeno lepo zapolnjeno. To vidno veseli Luko Klasinca, velikega drsalnega entuziasta, ki je pri 15 letih dejal, da bo nekoč imel svoje drsališče. Danes so njegovi cilji še višji. Kako ste prišli v stik z drsanjem? Starši – oba sta bila zdravnika – so me naučili kakovostno preživljati prosti čas.