Po revoluciji so sodnike zamenjali krojači in mizarji in v smrt pošiljali nedolžne ljudi

Primer, kako so štiri sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani razrešili (Leopolda Šmalca, dr. Josipa Šenka, Jurija Gregorca in Karla Javorška), na njihovo mesto za sodnike pa imenovali krojača Ivana Puca, mizarja Štefana Šloserja, uslužbenca Pečnika Vladimirja in delavca Ivana Recka, najbolj nazorno kaže, kako je v praksi delovalo revolucionarno sodstvo. Bolj kot strokovnost je bilo pomembno, da si

Vir