Danes sem isti, a vendarle drugačen (piše: Kamenko Kesar) |
|
Govori.se
|
|
petek, 27. marec 2020 ob 12:03 |
|
Pogrešam čas, ko se srečam s prijatelji. Ko se obujem, oblečem, stopim iz stanovanja in sedem v avto. Pa stopim pred vrata in pozvonim, torej fizično pozvonim, tako da se z golimi prsti dotaknem zvonca, ne da bi si ob tem navlekel rokavice ali razkužil točke dotika. Vrata se odprejo. Objamemo se. Pogrešam objeme.
|
