|
Dnevnik
|
|
sobota, 28. maj 2011 ob 00:20 |
Sedim na klopi v parku. Obkrožen s tišino, ki jo ptičje petje dela samo še bolj izrazito. Poskušam se spomniti imena švicarskega predsednika vlade. Saj ne vem, če sem ga sploh že kdaj slišal. Zabava me misel, kako zanimivo bi bilo, če se ne bi mogel spomniti niti imena našega. Kakšen znak bi to bil? Da živimo v zares dolgočasni deželi, kjer se ne dogaja zares nič vznemirljivega. Ljudje hodijo v sl...
|
