Ocena filma Polnoč v Parizu: nostalgija je za slabiče

Zadnji film Woodyja Allena je potrdil domnevo, da se režiserjeva infantilna faza ustvarjanja ni končala, še več, s tem filmom se je kvečjemu utrdila in razcvetela. To še zdaleč ne pomeni, da je Polnoč v Parizu slab film, gre za tipično allenovsko veselico, nabito z zvezdniki, turističnimi razglednicami in štosi na prvo žogo, pa tudi z življenjskimi modrostmi, med katerimi prednjači karakteri