Prozorne in težke zavese Vaclava Havla

Po odhodu našega velikega prijatelja Vaclava Havla v neke temne ali svetle labirinte onstranstva je treba napisati tudi kaj bolj veselega. Prav to, ta poskočni duh je bil namreč značilen zanj in zdi se, da mu je bilo odvečno vsakršno objokovanje. Tu, na tem svetu, je po njegovem pač življenje, veselo, igrivo in žalostno hkrati, o tistem »zgoraj« pa nič ne vemo. Lahko samo sklepamo. Zato mu bomo,