Rumena preproga

»Jožica je še v taksiju, a je na poti. Ponavljam, Brodaričeva – je – na poti,« je pred leti kot riba na suhem v svoj plastični vokitoki sopla visokorasla mladenka. Njen glas je skušal delovati pomirjajoče, a je bil ravno dovolj vreščeč, da smo ga slišali vsi in da so jo njeni nadrejeni jemali resno. Dokler ni bilo Jožice, se revija mladih talentov pač ni mogla začeti. Takrat sem si predstavljal,