Delo
|
sreda, 11. julij 2012 ob 06:00 |
Pred kakšnimi tridesetimi leti je na vrtu rasla jablana. Bila je že precej v letih in onemogla. Josip Stritar bi ji zapel: »Ta jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj«, belokranjski »šokci« pa bi pristavili, da je že močno »šupla«. Deblo je bilo ukrivljeno, skoraj položno, pokončna krošnja pa je kazala, da je morala enkrat v svojem, verjetno še mladem življenju doživeti hudo uro. A se je ...
|