Ocenjujemo: Še vedno vihar Petra Handkeja v ljubljanski Drami

Peter Handke v minucioznem epskem besedilu Še vedno vihar pred gledalca prikliče svoje koroške družinske prednike, hkrati z njimi sebe, kakršen je bil, kakršen je, in skupaj z vsem spomin in zgodovino. Sredstvo priklica je jezik, slovenski jezik, ki ga v uprizoritvi slišimo v soustvarjalnem slovenskem prevodu Braneta Čopa, nedvomno neki posebni (»hlevski«), v viru še kako živ jezik, ki se plasti