»Jaz sem vedno jaz.« Nataša? Barbara? Gračner.

»In potem so se čudili, ko sem rekla, da bom igralka …« Sama, kot pravi, pa se je v srednji šoli v gledališče zaljubila zaradi predstave Ella Eduarda Milerja. Tako jo je prevzela, da potem dva dni ni šla v šolo. Pravi, da se hrani iz melanholije, deževnih dni in polteme. Ne sonca. In tudi slike, večinoma zemeljskih barv, ki visijo na stenah njenega stanovanja, govorijo o tem, Španzel, Vraničeva