Šele če smo si dovolj blizu, se lahko zares ranimo

Ko pridem v bar Pri sebi, na Igriški, njegovo pisarno, kot pravi, že sedi tam, pol v senci, pol na soncu, s kapuco na glavi. Videti je kot menih, arhivar v tisočletni knjižnici, lahko bi bil tudi škotski plemič, lahko menih nekje na Tibetu, osamljeni puščavnik, apostol neke nove religije, novega gledališča, nove senzibilnosti. Jernej Lorenci je režiser, ki spreminja slovenski teater, čeprav sam