Vse, kar so vrednega naredili, ohranijo in na starem gradijo naprej

Tako mi z vso gotovostjo pove Elisabeth Anderson, upokojenka, s katero greva proti bolnišnici. Nič je ni strah. Globoko v sebi je prepričana, da je vsega dovolj in da bo vse prav. Ni ji treba hiteti, kjerkoli lahko počaka v vrsti in tako ohrani dostojanstvo. Zavidam ji to zaupanje, ki ga ima v zdravstvo in v svojo državo. Zavidam ji optimizem, ki se ga niti ne zaveda, ker misli, da je samoumeven